PROTIVLOMNO VAROVANJE

KAJ VLOMILCE NAJBOLJ ODVRNE OD VDORA

Vlomilce najbolj odvrnejo alarmni sistemi, varnostna vrata, varnostna stekla, številne odvrne tudi nalepka: Objekt je varovan z video nadzornim sistemom. Večine nepridipravov tudi ne moti, če je doma sosed in zaradi tega vseeno nadaljujejo s svojim početjem. Ne odvrnejo jih tudi zunanje rolete ali žaluzije. V družinsko hišo najraje vlomijo ponoči, v stanovanje v bloku pa podnevi. Približno polovica vlomov ponoči se zgodi, ko stanovalci v objektu spijo. Vlomilci »tarčo vloma« izberejo glede na priporočilo nekoga, ki ga poznajo.

Sodobni varnostni sistemi vlomilcem zelo otežijo ali celo onemogočijo vlom (pravočasno zaznavanje in posledična odvrnitev). Žal je še vedno zelo veliko objektov, ki sploh niso ali pa so varovani zelo slabo. Številni se odločijo za tehnično varovanje šele, ko se neljubi dogodek že zgodi.

VEČNIVOJSKA STRUKTURA IN ČUTILA PROTIVLOMNEGA SISTEMA

Ta struktura ni značilna le za sisteme varovanja, ampak je prisotna praktično na vseh digitaliziranih področjih (pametno merjenje, bančništvo, mobilne komunikacije, videonadzor …) Pri alarmnih sistemih govorimo o štirih ravneh, in sicer o zaznavni (detektorji zaznajo nenavadno dogajanje), procesni (alarmna centrala podatke sprejme, jih obdela in »se odloči« ali je potrebno alarmiranje naprej ali gre morda za lažni alarm), komunikacijski (WAN – Wide Area Network) in varnostno-nadzorni ravni (sprejme podatke o izrednem dogodku, na katere se mora ustrezno odzvati). Na najnižji ravni so detektorji, na najvišji pa varnostno-nadzorni center. Marsikaj in vedno več je lahko tudi v oblaku/oblakih.

Detektorji so osnovni sestavni elementi vsakega varnostno-alarmnega sistema; so čutila, ki prva zaznajo, da se dogaja nekaj neobičajnega, in to sporočijo naprej, v možgane (alarmna centrala), ki se odločijo – procesirajo, kaj storiti.

Detektorjev poznamo več vrst, ločimo jih glede na tehnologijo, mesto montaže in funkcijo, ki jo opravljajo:

• Najbolj razširjeni so notranji infrardeči detektorji premika. Uporabljajo sevano infrardečo energijo,
• Notranji detektor premika dvojne tehnologije: v enem ohišju sta združuje dva elementa, infrardeči in mikrovalovni,
• Zunanji infrardeči detektor premika je namenjen zunanji montaži, kjer so razmere za delovanje povsem drugačne kot pri notranji montaži,
• Detektor loma stekla se proži ob značilnem zvoku loma ali rezanja stekla (specifične zvočne frekvence),
• Magnetni kontakti se uporabljajo za zaznavanje premika (zaščita oken in vrat) in so bili edini način zaznavanja pred prodorom IR-senzorjev,
• Elektronska ovira (IR prepreka) je posebna oblika detektorja, ki potencialnemu vlomilcu pomeni dodatno težavo. Uporabljajo se v zahtevnejših aplikacijah, zunanjih ali notranjih, sestavljene pa so iz oddajnika in sprejemnika,
• Selektivni mikrofon (akustični šumni detektor) je občutljiv na udarce in zvoke, ki nastanejo pri vrtanju. Uporablja se za zaščito trezorjev, pri namestitvi pa se mu nastavi raven proženja, kar zmanjša število lažnih alarmov,
• Trgalni detektor je namenjen zgodnjemu odkrivanju vlomnih poskusov trganja sidrnih pritrditev varnostnih omar,

Nekatere alarmne centrale omogočajo tudi priklop požarnih javljalnikov, pa tudi čitalcev za kontrolo pristopa, kar omogoča integracijo več sistemov (vlom, požar, kontrola dostopa) v eno centralo.

Alarmni sistem je lahko žični ali brezžični. Brezžični sistemi postajajo vedno bolj aktualni saj je tehnologija senzorskih elementov toliko napredovala, da baterijsko (pogosto menjavanje baterij) napajanje ne predstavlja problema. Prednost brezžičnega je preprosta in hitra montaža, brez instalacij, ki bi kazile prostore. Če pa hišo gradimo ali prenavljamo, pa velja vsekakor razmišljati tudi o instalacijah za sistem varovanja. Te morajo ustrezati zahtevam, ki veljajo za nizko napetostne instalacije v stavbah.