PROTIVLOMNO VAROVANJE

Zaščita objekta in vdor pred vlomilci postaja vedno bolj pogosta oblika varovanja.

Povpraševanje po tehničnih sistemih

Izbira zaščite:

14 + 11 =

Povprečni varnostni ukrepi niso dovolj

Več kot 2/3 izurjenih vlomilcev lahko odpre stanovanje varovano s povprečnimi varnostnimi ukrepi v manj kot petih minutah. Stanovalci jim delo po navadi zelo olajšamo. Imamo zelo slabo varovana okna, včasih celo odprta, tudi okno ali vrata »na kipanje« so za profesionalce mačji kašelj. Naslednji najlažji točki vloma so kletni prostori in pa garaža. Manj priljubljeni točki vloma so vhodna vrata in streha.

 

Najbolj priljubljene točke vloma so:
  1. Okna
  2. Kletni prostori
  3. Garaža

Kaj vlomilce najbolj odvrne od vdora v objekt

Vlomilce najbolj odvrnejo alarmni sistemi, varnostna vrata, varnostna stekla, številne odvrne tudi nalepka: Objekt je varovan z video nadzornim sistemomVečine nepridipravov tudi ne moti, če je doma sosed in zaradi tega vseeno nadaljujejo s svojim početjem. Ne odvrnejo jih tudi zunanje rolete ali žaluzije. V družinsko hišo najraje vlomijo ponoči, v stanovanje v bloku pa podnevi. Približno polovica vlomov ponoči se zgodi, ko stanovalci v objektu spijo. Vlomilci »tarčo vloma« izberejo glede na priporočilo nekoga, ki ga poznajo.  

 

Na kaj so vlomilci pozorni pred vlomom:

  • Pri opazovanju objekta so pozorni na daljšo odsotnost (stanje okolice)
  • poln poštni nabiralnik
  • prezračevanje (odprta okna)
  • razsvetljavo
  • socialna omrežja (objavljanje informacij o odsotnosti, kaj bomo počeli med vikendom, dopustom, objavljaje fotografij iz dopusta in vrednejših predmetov…)

Kdaj se vlomilci odločijo za vlom v objekt:

  • Na osnovi priporočil, informacij o odsotnosti, pridobljenih zanimivih informacijah, ki jim »pridejo v uho«
  • Po polnem poštnem nabiralniku
  • Na osnovi opazovanja objekta in navad prebivalcev

Sodobni varnostni sistemi vlomilcem zelo otežijo ali celo onemogočijo vlom (pravočasno zaznavanje in posledična odvrnitev). Žal je še vedno zelo veliko objektov, ki sploh niso ali pa so varovani zelo slabo. Številni se odločijo za tehnično varovanje šele, ko se neljubi dogodek že zgodi.

IZ STATISTIKE SE LAHKO VELIKO NAUČIMO

Več kot 2/3 izurjenih vlomilcev lahko odpre stanovanje varovano s povprečnimi varnostnimi ukrepi v manj kot petih minutah. Stanovalci jim delo po navadi zelo olajšamo. Imamo zelo slabo varovana okna, včasih celo odprta, tudi okno ali vrata »na kipanje« so za profesionalce »mačji kašelj«. Naslednji najlažji točki vloma so kletni prostori in pa garaža. Manj priljubljeni točki vloma so vhodna vrata in streha. Seveda zavisi ali gre za visokopritlično stanovanje v bloku ali individualno hišo, so pa vhodna vrata danes v večini primerov že kar dobro zaščitena z različnimi protivlomnimi mehanizmi.

Najbolj priljubljene točke vloma so:

  1. Okna
  2. Kletni prostori
  3. Garaža

KO BO VLOMILEC ENKRAT V OBJEKTU, JE MAJHNA VERJETNOST, DA BO PREISKAL LE ENO SOBO.

Varovati je smiselno vse šibke točke objekta, kjer bi potencialni vlomilci lahko vstopili (vstopne točke) in prostore, kjer se nahajajo stvari večje vrednosti (ciljni prostor). V ta namen namestimo detektorje vloma, ki obstajajo v različnih funkcionalnostih, velikostih in oblikah.

Sodobne alarmne centrale omogočajo različne režime delovanja (dnevni, nočni, dopust, višja stopnja varovanja …), kar pomeni visoko prilagodljivost bivalnemu ritmu posameznika oz. družine.

S protivlomnim sistemom rokujemo bodisi prek spletnega ali SMS vmesnika, tipkovnice (vnos kode), daljinskega upravljalnika, brez-kontaktnega obeska ali prepoznavanja prsnega odtisa. Tako nas sistem prepozna kot tistega, ki ima v objekt dostop. Poleg obvezne zaščite vseh dostopov v objekt se lahko predvidi dodatno varovanje posebej izpostavljenih prostorov v stanovanju ali hiši pa tudi proti-sabotažna detekcija, ki ugotavlja morebiten poskus onesposobitve sistema varovanja.

VEČNIVOJSKA STRUKTURA

Ni značilna le za sisteme varovanja, ampak je prisotna praktično na vseh digitaliziranih področjih (pametno merjenje, bančništvo, mobilne komunikacije, videonadzor …) Pri alarmnih sistemih govorimo o štirih ravneh, in sicer o zaznavni (detektorji zaznajo nenavadno dogajanje), procesni (alarmna centrala podatke sprejme, jih obdela in »se odloči« ali je potrebno alarmiranje naprej ali gre morda za lažni alarm), komunikacijski (WAN – Wide Area Network) in varnostno-nadzorni ravni (sprejme podatke o izrednem dogodku, na kar mora ustrezno odreagirati). Na najnižji ravni so detektorji, na najvišji pa varnostno-nadzorni center. Marsikaj in vedno več je lahko tudi v oblaku/oblakih.

Enostavni nasveti za preprečevanje lažnih alarmov:

  • Alarmni sistem naj bo redno servisiran in vzdrževan.
  • Z alarmnim sistemom naj rokujejo samo pooblaščene in usposobljene osebe. Nepooblaščene osebe naj v območje alarmne naprave ne posegajo, ne s stališča upravljanja in še manj s stališča vzdrževanja.
  • Vhodno – izhodna pravila naj bodo dogovorjena in dokumentirana. Vsi, ki z napravo upravljajo, naj bodo ustrezno izobraženi in seznanjeni s postopki. Vstop v varovano območje naj bo le skozi določen in dogovorjen vhod.
  • Preden zapustimo varovano območje, se prepričamo o ustreznem stanju v objektu (okna, vrata, grelna telesa, prezračevanje …). To najlažje storimo z obhodom tehnično varovanih področij.
  • Pred rekonstrukcijo prostorov, nameščanjem virov toplote, gibanja ali zvoka v varovano področje, se moramo posvetovati s podjetjem, ki alarmni sistem vzdržuje. Posvetovati se moramo v zvezi z vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na delovanje alarmnega sistema.
  • Prostorskih javljalnikov (infra-rdeči, mikrovalovni, ultrazvočni) ne smemo zaslanjati (embalaža, inventar, zavese, dokumentacija …) ali kako drugače ovirati njihovega delovanja.
  • Z alarmnim sistemom ravnamo pazljivo in odgovorno. Stanje elementov sistema (tipkovnice, javljalniki, vmesniki, centrala …) vizualno vsakodnevno preverjamo. V primeru poškodb ali nenavadnih stanj obvestimo dežurni center.
  • V primeru lažnega alarma analizirajmo možne okoliščine za proženje. Opažanja si zabeležimo in se pogovorimo z vzdrževalcem sistema.
  • Pred vstopom pomislimo, če poznamo kodo za izklop. V naglici nam lahko kaj hitro uide iz spomina. Če se je alarm kljub temu sprožil, takoj pokličemo dežurni center in prekličemo intervencijo, ki bo sicer nepotreben strošek za podjetje.

ČUTILA PROTIVLOMNEGA SISTEMA

Tehnologija detektorjev (zaznavanja), kamer in procesnih enot (alarmnih central) je močno napredovala in postala cenovno dostopna širokemu krogu uporabnikov, veljavo in pomen dobiva storitev, da je intervencija (obveščanje o dogodku) pravočasna in učinkovita, gonilo novih razvojev in možnosti pa so seveda tudi tu komunikacije. Eden od zanimivih in relativno enostavnih načinov obveščanja o spremenjenem stanju je preko GSM pozivnikov v obliki SMS sporočil.

Detektorji so osnovni sestavni elementi vsakega varnostno-alarmnega sistema

so čutila, ki prva zaznajo, da se dogaja nekaj neobičajnega, in to sporočijo naprej, v možgane (alarmna centrala), ki se odločijo – procesirajo, kaj storiti. Detektorjev poznamo več vrst, ločimo jih glede na tehnologijo, mesto montaže in funkcijo, ki jo opravljajo.

Najbolj razširjeni so notranji infrardeči detektorji premika. Uporabljajo sevano infrardečo energijo.

Signal, ki proži alarm, je sprememba temperature znotraj žarka pokritja. Dober detektor, oziroma infrardeči (IR) element v njem, je neobčutljiv na zunanje motnje (mobiteli, oddajniki, svetloba, grelna telesa …) in spremembe temperature (nespremenjena karakteristika zaznavanja pri različnih temperaturah). Polje »pokritja« detektorja se razlikuje glede na uporabljeno lečo in vrsto IR-elementa. Največkrat so nameščeni v zgornjih kotih prostorov, ob zaznavi gibanja pa se v njih prižge rdeča LED-dioda. Detektor reagira v vsakem primeru, tudi ko smo doma, vendar pa je alarmna centrala tista, ki to ve in signala iz detektorja ne vzame zares in ga ne posreduje naprej. Vgraditi jih je mogoče tudi v različne kose pohištva ali v stene, podobno kot zasenčena svetlobna telesa. Paziti je treba le na sevalne diagrame oziroma področje, ki ga pri nižji vgradnji še pokrivajo.

Notranji detektor premika dvojne tehnologije: v enem ohišju sta združuje dva elementa, infrardeči in mikrovalovni.
Da se detektor šteje kot prožen, mora med obema elementoma veljati pogoj in (»and«). Infrardeči detektor zazna spremembo temperature, mikrovalovni pa vstop objekta v mikrovalovno polje varovanja. Dva elementa omogočata proženje v primeru prekrivanja detektorja (»antimasking«).

Zunanji infrardeči detektor premika je namenjen zunanji montaži, kjer so razmere za delovanje povsem drugačne kot pri notranji montaži.
Nanj vplivajo tako mrčes, kot sonce, vlaga in nihanja temperature. Zunanji domet je zapletena zadeva, zato velja detektor obrniti proti objektu, ga nekako omejiti. Funkcija proti živalim odstrani spodnje področje zaznavanja. Boljši detektorji imajo integrirana dva enaka elementa, kar nam zagotavlja večjo stabilnost. Za aktiviranje alarmnega signala potrebujemo proženje obeh elementov. Zunanji detektorji so učinkoviti, ker vlomilca zaznajo že pred vstopom v objekt in ga z ustreznim opozorilom od početja lahko odvrnejo.

Detektor loma stekla se proži ob značilnem zvoku loma ali rezanja stekla (specifične zvočne frekvence). Ni ga treba namestiti na stekleno površino, ampak v prostor, področje, ki ga pokriva, je do velikosti 10 x 10 m. Usmerjen mora biti proti izvoru zvoka, se pravi proti stekleni površini.

Magnetni kontakti se uporabljajo za zaznavanje premika (zaščita oken in vrat) in so bili edini način zaznavanja pred prodorom IR-senzorjev.
Načelo delovanja je magnetno polje, ki je pri odpiranju (oddaljevanju enega dela od drugega) prekinjeno, kar proži alarm. Prednosti sta preprostost in cenovna ugodnost rešitve, slabost pa veliko število žic, kar je še posebej nepraktično na gibajočih se delih, kot so okna in vrata.

Elektronska ovira (IR prepreka) je posebna oblika detektorja, ki potencialnemu vlomilcu pomeni dodatno težavo. Uporabljajo se v zahtevnejših aplikacijah, zunanjih ali notranjih, sestavljene pa so iz oddajnika in sprejemnika.
V stanju mirovanja ima IR-žarek prosto pot, pri prekinitvi (vsiljivec na prepovedanem mestu) pa se proži alarm. IR detektor se uporablja za varovanje prehodov, vrat, varovanje dragih predmetov na odprtih območjih, v muzejih (diskretna ločitev gledalcev in dragocenih eksponatov), izdelani so za različne razdalje, od nekaj deset metrov zunaj, do nekaj sto metrov znotraj, za aktivacijo je lahko potrebno hkratno blokiranje dveh žarkov (lažni alarmi).

Selektivni mikrofon (akustični šumni detektor) je občutljiv na udarce in zvoke, ki nastanejo pri vrtanju. Uporablja se za zaščito trezorjev, pri namestitvi pa se mu nastavi raven proženja, kar zmanjša število lažnih alarmov.

Trgalni detektor je namenjen zgodnjemu odkrivanju vlomnih poskusov trganja sidrnih pritrditev varnostnih omar.
Velikokrat nepridipravi poizkušajo iztrgati vsebnik iz njegove pritrditve in ga odpeljati drugam, kjer bi v miru izpraznili vsebino. Pri poskusu trganja vsebnika od podloge se detektor prelomi in sproži alarm.

Nekatere alarmne centrale omogočajo tudi priklop požarnih javljalnikov, pa tudi čitalcev za kontrolo pristopa, kar omogoča integracijo več sistemov (vlom, požar, kontrola dostopa) v eno centralo.

KDAJ UPORABITI ŽIČNI IN KDAJ BREZŽIČNI SISTEM?

Alarmni sistem je lahko žični ali brezžični. Brezžični sistemi postajajo vedno bolj aktualni saj je tehnologija senzorskih elementov toliko napredovala, da baterijsko (pogosto menjavanje baterij) napajanje ne predstavlja problema. Prednost brezžičnega je preprosta in hitra montaža, brez instalacij, ki bi kazile prostore. Če pa hišo gradimo ali prenavljamo, pa velja vsekakor razmišljati tudi o instalacijah za sistem varovanja. Te morajo ustrezati zahtevam, ki veljajo za nizko napetostne instalacije v stavbah.

Povpraševanje po tehničnih sistemih

Izbira zaščite:

5 + 5 =