PROTIPOŽARNO VAROVANJE

O protipožarni zaščiti je smiselno razmišljati še preden se neprijeten dogodek zgodi.

Povpraševanje po tehničnih sistemih

Izbira zaščite:

6 + 13 =

GASILNI SISTEMI PREPREČUJEJO KATASTROFE

Naj bo hiša zidana, montažna, lesena ali kombinirana, individualna, vikend ali stanovanje v bloku, poslovni prostor, lokal, proizvodnja, tovarna ali skladišče. Namen tehnične požarne zaščite ostaja povsod enak – pravočasno zaznati potencialno možnost nastanka in razvoja požara in o tem ustrezno obvestiti, lahko pa tudi takoj ukrepati (začeti z avtomatskim gašenjem).

UKREPI TEHNIČNE ALI AKTIVNE ZAŠČITE POŽARNE ZAŠČITE

Med ukrepe tehnične ali aktivne požarne zaščite spadajo vgrajene naprave za odkrivanje požarov, vgrajene naprave za gašenje, naprave za odvod dima in toplote, varnostna in zasilna razsvetljava, krmiljenje vrat na evakuacijski poti in naprave za oskrbo z elektriko v sili.

Naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje so oči sistemov aktivne požarne zaščite. Osnovna naloga teh naprav je čimprejšnje odkrivanje požara oziroma zgorevalnih produktov, ki nastanejo med oksidacijo (tlenjem ali gorenjem s plamenom). Najpomembnejši elementi sistema javljanja požara so javljalniki, ki jih delimo glede na način delovanja in vir, ki ga zaznavajo (dim, toplota, svetloba, plini. Pomemben del sistema za odkrivanje, javljanje in alarmiranje pa je tudi požarna centrala. Ta opravlja osrednji nadzor sistema za odkrivanje, javljanje in alarmiranje.

Na protipožarni sistem pomislimo še pred požarom

O protipožarni zaščiti je smiselno razmišljati še preden se neprijeten dogodek zgodi. Čeprav je tehnična zaščita določen strošek, je ta minimalen v primerjavi s stroškom, ki ga lahko povzročita požar ali vlom.

Trend današnjega tehničnega varovanja je, da do škode sploh ne pride, če pa že, naj bo ta minimalna. Procesi naj zaradi neljubih dogodkov sploh ne bodo moteni. Tudi neprimerno gašenje lahko povzroči veliko škodo. Čeprav požar in širjenje ognja gašenje sicer zaustavi, pa je škoda zaradi gašenja lahko tudi večja od škode, ki jo je povzročil sam požar. Čas do vzpostavitve prvotnega stanja je v tem primeru zelo dolg. Vse to pomeni izpad prihodkov, motnje v poslovnih in industrijskih procesih, dobavnih verigah. Kupci se preusmerijo drugam, proizvodnja stoji, izdelki v skladišču so uničeni.

PROJEKTIRANJE TEHNIČNE VARNOSTI JE POSTALO INTERDISCIPLINARNA ZNANOST

Projektiranje je inženirska disciplina in ima v sklopu inženiring storitev zelo velik pomen. Priprava načrta tehničnega varovanja, ocene ogroženosti objekta in posvetovanje s projektantom tehnične varnosti je ključnega pomena.

Le, če bo sistem ustrezno načrtovan, bo v skladu s pričakovanji naročnika, kakovostno, v dogovorjenih rokih, prilagojen bo objektu, izpuščena ne bo nobena pomembna varnostna podrobnost, v popolnosti bo služil svojemu namenu. Tehnična varnost danes vključuje znanja s področja elektrotehnike, strojništva, mehatronike, kemije, gradbeništva, arhitekture, predvsem pa štejejo izkušnje. Pri projektiranju je nujno poznati okoliščine, prostor, proces, lastnosti snovi … Dobro načrtovana varnost se vedno začne na papirju.

VODA, VODNA MEGLA ALI KOMBINACIJE PLINOV POSKRBIJO ZA ČIM MANJ ŠKODE OB POŽARU

V nasprotju s prenosnimi sistemi za gašenje so vgrajeni sistemi fiksno nameščeni na objektu, ki ga varujejo. Tako so v stalni pripravljenosti za delovanje, vključijo pa se takrat, ko izbruhne požar. Navadno so vgrajeni gasilni sistemi avtomatski, kar pomeni, da se ob izbruhu požara sami sprožijo in pogasijo požar ali vsaj preprečijo njegovo širjenje do prihoda gasilcev, ki ogenj dokončno pogasijo.

Na odločitev, kakšen sistem gašenja vgraditi v objekt, vpliva več dejavnikov, predvsem velikost prostora, požarna ogroženost, gorljive snovi v prostoru, navzočnost ljudi, ali so ljudje nujno potrebni tudi med gašenjem (kontrola letenja si denimo ne more privoščiti, da bi osebje zapustilo prostor in pustilo letala brez vodenja), ali je pomembno, da se lahko delo nadaljuje takoj po požaru, ali se lahko prenese določena škoda zaradi gašenja v prostoru gašenja in sosednjih prostorih. Pravilno odločitev najlaže sprejme projektant, ki mora seveda poznati vse grožnje in na tej podlagi poskrbeti za primerno požarno varnost celotnega objekta. Požarno varnost lahko zagotovi z gradbenimi ukrepi ter z ukrepi aktivne požarne zaščite, kot sta gašenje in javljanje požara. Pri klasičnih šprinklerjih je poraba vode zelo velika, vodna megla pa omogoča boljše gašenje brez škode ob majhni porabi vode.

OBIČAJNI ŠPRINKLERSKI SISTEM

So v uporabi že zelo dolgo in so izredno zanesljivi, brez nepotrebnih sproženj. Ob povišani temperaturi zaradi požara se ampula v šprinklerski glavi razbije in odpre ventil, voda začne brizgati iz šobe, dokler gasilci ne zaprejo glavnega ventila. Njihova prednost je omejitev gašenja, saj se sprožijo le šobe ob mestu požara. Voda je zaradi svoje velike uparjalne energije zelo učinkovito gasilo, vendar pri običajnih šprinklerskih sistemih večina vode odteče neuporabljene. Posledica je poplava, škoda pa je lahko večja od škode zaradi požara.

Zaradi velike porabe vode so cevi gasilnega sistema velikih premerov in potreben je velik rezervoar za gasilno vodo. Uporabljajo se običajne cevi, ki sčasoma v notranjosti korodirajo, zato ob gašenju priteka iz sistema nečista voda, kar dodatno poveča škodo, ki je posledica gašenja. Slaba stran je tudi počasnost delovanja, saj se ampula na temperaturo sproženja sistema segreje šele potem, ko je požar že kar obsežen.
Nekateri projektanti in investitorji zmotno mislijo, da jih lahko običajni šprinklerski sistem obvaruje pred večjo škodo na objektu. Zaščita pred večjo škodo pa je možna samo s kombinacijo sistema gašenja in sistema za zgodnje odkrivanje požara (javljanje požara).

ŠPRINKLERSKI SISTEM Z VODNO MEGLO

Sistem gašenja z visokotlačno meglo Hi-Fog deluje podobno kot običajni šprinkler s to pomembno razliko, da zelo visok tlak v sistemu (150 barov) in posebne šobe razpršijo vodo v mikroskopske kapljice, kar ima vrsto prednosti:

  • do desetkrat manjša poraba vode za enak učinek kot pri šprinklerju,
  • trojni učinek gašenja: z ohlajevanjem, blokiranjem sevanja in lokalnim zmanjševanjem koncentracije kisika, zaradi visokega tlaka kapljice dobro prodirajo v območje požara,
  • Na osnovi opazovanja objekta in navad prebivalcev
  • ljudje so lahko v prostoru tudi med gašenjem,
  • uporabljajo se nerjavne cevi majhnih premerov brez varjenja, kar poenostavi montažo in zagotavlja, da iz sistema vedno priteka čista voda,
  • gašenje ne povzroča dodatne škode po požaru, možno je takojšnje nadaljevanje poslovanja,
  • dodatni učinek je izpiranje dima in produktov gorenja iz zraka,
  • velika zanesljivost delovanja,
  • za še učinkovitejše delovanje se sistem lahko razdeli po območjih in poveže s sistemom javljanja požara, ki glede na mesto požara odpre ustrezen ventil in sproži gašenje samo v prostoru s požarom (sistem deluge).

Sistem gašenja z visokotlačno meglo lahko nadomesti običajen šprinklerski sistem v večini primerov. Pri zamenjavi je treba biti pozoren na ustreznost certifikatov, v katerih je določeno, za kakšne dimenzije prostorov in požarno ogroženost je sistem certificiran.

V nekaterih okoljih, kot so strojnice s pogonskimi motorji in plinskimi turbinami, je sistem z vodno meglo nepogrešljiv, saj je neprimerno učinkovitejši od vseh drugih.

Za nekatere posebne aplikacije je uporaba vode kot gasila na prvi pogled neprimerna, a uporaba vodne megle v posebnih izvedbah je priporočena tudi za računalniške centre in druge prostore z dragimi in občutljivimi elektronskimi napravami, medicinsko diagnostične centre, umetnostne galerije, skladišča slik in drugih dragocenih eksponatov, v katerih moramo zagotoviti stalno temperaturo in zračno vlago, muzeje, arheološke in druge zbirke neprecenljive zgodovinske vrednosti, lesene in druge občutljive stavbe kulturnega in zgodovinskega pomena ter opere, gledališča in podobne dvorane.

PLINSKI SISTEM Z OGLJIKOVIM DIOKSIDOM

Sistem deluje v povezavi s sistemom javljanja požara, gašenje sproži požarna centrala z odprtjem ventilov, ko so izpolnjeni pogoji.

Ogljikov dioksid, ki je shranjen v plinastem stanju pod visokim tlakom, se ob požaru zelo hitro sprosti v prostor, kar povzroči podhladitev zraka v prostoru in temperaturni šok, ki lahko poškoduje elektronsko opremo. Prostor se močno zamegli, kar onemogoči orientacijo. Gasilna koncentracija je za ljudi smrtno nevarna in zato sistem ni dovoljen za prostore, v katerih se stalno ali občasno lahko nahajajo ljudje. Primer gašenja v lesni industriji si lahko ogledate na spodnjem videu. S sistema so bile v testne namene odstranjene šobe.

PLINSKI SISTEM Z INERTNIMI PLINI

a deluje podobno kot sistem z ogljikovim dioksidom, prav tako v povezavi s sistemom požarnega javljanja. Inertni plini za gašenje so mešanice naravnih plinov (inergen, argonit) ali pa čisti naravni plini (dušik, argon). Gašenje deluje po načelu zmanjšanja koncentracije kisika v prostoru na okoli 12 odstotkov, kar preprečuje gorenje, ljudje pa še vedno lahko dihajo.

Gasilne koncentracije niso škodljive za ljudi in opremo, po sprostitvi plina ne pride do temperaturnega šoka ali zameglitve prostora, ostankov po gašenju ni. Gašenje je končano v največ sto sekundah po sproženju (zahteva standarda), zato je škoda zaradi požara zelo majhna. Po zahtevi standarda morajo ljudje zapustiti prostor pred začetkom gašenja. Prostor mora biti obvezno zatesnjen, da se gasilna koncentracija v njem ohrani vsaj deset minut.

PLINSKI SISTEM Z NADOMESTKI PREPOVEDANEGA HALONA

Uporabljata se predvsem dva plina: starejši FM-200 in novejši Novec 1230. Slednji nima toplogrednega učinka, FM-200 pa minimalnega.

Sistem gašenja je skoraj enakovreden sistemu z inertnimi plini, količina plina pa je zaradi manjše potrebne gasilne koncentracije neprimerno manjša, kar seveda pomeni manjše število jeklenk. Ta dva plina sta neškodljiva za ljudi in opremo ter prijazna okolju (dovoljena po montrealskem protokolu).
Gašenje se mora končati v desetih sekundah po sproženju (zahteva standarda), kar je najhitreje od vseh vrst gašenja, ljudje pa morajo tudi pri teh sistemih zapustiti prostor pred sproženjem gašenja (za vse plinske sisteme razen sisteme z ogljikovim dioksidom velja isti standard ISO 14520).

DRUGI SISTEMI

Sistem s peno se uporablja predvsem v posebnih okoljih, denimo velikih skladiščih za naftne derivate. Deluje z vodo, ki se ji na izstopni šobi primeša penilo, da se napravi gosta pena, ki obda območje požara z debelim ovojem in prepreči dostop kisika do ognja. Prah se v avtomatskih sistemih navadno ne uporablja.

Sistem Bonpet je sistem z vodo, ki se ji primeša posebna tekočina Bonpet, ta pa s kemičnim delovanjem veliko učinkoviteje pogasi požar kot sama voda (tudi požar lahko vnetljivih tekočin – bencin, nafta, ki jih drugače z vodo ne smemo gasiti).

POVEZAVA S SISTEMOM ZA ZGODNJE ODKRIVANJE POŽARA IN ALARMIRANJE

Samozadostni sistemi (šprinklerji) so na žalost počasni. Večina požarov v zgradbah se začne počasi s pregrevanjem in tlenjem, ko se začne tvoriti vidni ali nevidni dim. Šele kasneje se razvije požar, ki povzroči zadostno segrevanje ampule v šprinklerski glavi in nato odprtje ventila zaradi počene ampule.

Sodobni javljalniki dima lahko z veliko zanesljivostjo in praktično brez lažnih alarmov odkrijejo že majhne koncentracije dima v začetni fazi požara in sprožijo alarm. Če so v objektu ljudje, lahko takoj preverijo, zakaj se je sprožil alarm, in začetni požar ročno pogasijo. Če v objektu ljudi ni, se alarm prenese na stalno zasedeno dežurno mesto, od koder pošljejo v objekt dežurno ekipo za preverjanje.
Če se požar še naprej širi, zaznajo dim še drugi javljalniki. Požarna centrala je programirana tako, da ob alarmu vsaj dveh javljalnikov dima iz prostora z vgrajenim gašenjem sproži postopek avtomatskega aktiviranja gašenja: začetek odštevanja zakasnitve (običajno 30 sekund, da lahko ljudje zapustijo prostor) in aktiviranje opozorilnih siren ter svetlobnih alarmov, po preteku zakasnitve pa odprtje gasilnega ventila ter sproženje zvočnih in svetlobnih alarmov, ki opozorijo, da se je v prostoru sprožilo gašenje. Sistem za javljanje požara tudi nadzira vse pomembne funkcije gasilnega sistema in napake ter motnje sporoča lokalno ali pa jih prenaša na stalno zasedeno dežurno mesto.

Povpraševanje po tehničnih sistemih

Izbira zaščite:

13 + 2 =