PROTIPOŽARNO VAROVANJE

O protipožarni zaščiti je smiselno razmišljati še preden se neprijeten dogodek zgodi.

GASILNI SISTEMI PREPREČUJEJO KATASTROFE

 

Naj bo hiša zidana, montažna, lesena ali kombinirana, individualna, vikend ali stanovanje v bloku, poslovni prostor, lokal, proizvodnja, tovarna ali skladišče. Namen tehnične požarne zaščite ostaja povsod enak – pravočasno zaznati potencialno možnost nastanka in razvoja požara in o tem ustrezno obvestiti, lahko pa tudi takoj ukrepati (začeti z avtomatskim gašenjem).

Naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje so oči sistemov aktivne požarne zaščite. Osnovna naloga teh naprav je čimprejšnje odkrivanje požara oziroma zgorevalnih produktov, ki nastanejo med oksidacijo (tlenjem ali gorenjem s plamenom). Najpomembnejši elementi sistema javljanja požara so javljalniki, ki jih delimo glede na način delovanja in vir, ki ga zaznavajo (dim, toplota, svetloba, plini. Pomemben del sistema za odkrivanje, javljanje in alarmiranje pa je tudi požarna centrala. Ta opravlja osrednji nadzor sistema za odkrivanje, javljanje in alarmiranje.

           

VGRAJENI SISTEMI ZA PREPREČEVANJE POŽAROV

 

V nasprotju s prenosnimi sistemi za gašenje so vgrajeni sistemi fiksno nameščeni na objektu, ki ga varujejo. Tako so v stalni pripravljenosti za delovanje, vključijo pa se takrat, ko izbruhne požar. Navadno so vgrajeni gasilni sistemi avtomatski, kar pomeni, da se ob izbruhu požara sami sprožijo in pogasijo požar ali vsaj preprečijo njegovo širjenje do prihoda gasilcev, ki ogenj dokončno pogasijo.

Na odločitev, kakšen sistem gašenja vgraditi v objekt, vpliva več dejavnikov, predvsem velikost prostora, požarna ogroženost, gorljive snovi v prostoru, navzočnost ljudi, ali so ljudje nujno potrebni tudi med gašenjem (kontrola letenja si denimo ne more privoščiti, da bi osebje zapustilo prostor in pustilo letala brez vodenja), ali je pomembno, da se lahko delo nadaljuje takoj po požaru, ali se lahko prenese določena škoda zaradi gašenja v prostoru gašenja in sosednjih prostorih.

Načrtujemo in namestimo lahko več takih sistemov:

  • Običajni šprinlerski sistemi so v uporabi že zelo dolgo in so izredno zanesljivi, brez nepotrebnih sproženj,
  • Sistem gašenja z visokotlačno meglo Hi-Fog deluje podobno kot običajni šprinkler s to pomembno razliko, da zelo visok tlak v sistemu (150 barov) in posebne šobe razpršijo vodo v mikroskopske kapljice, kar ima vrsto prednosti
  • Plinski sistem z ogljikovim dioksidom deluje v povezavi s sistemom javljanja požara, gašenje sproži požarna centrala z odprtjem ventilov, ko so izpolnjeni pogoji
  • Plinski sistem z inertnimi plini, ki deluje podobno kot sistem z ogljikovim dioksidom, prav tako v povezavi s sistemom požarnega javljanja. Gašenje deluje po načelu zmanjšanja koncentracije kisika v prostoru na okoli 12 odstotkov, kar preprečuje gorenje, ljudje pa še vedno lahko dihajo
  • Plinski sistem z nadomestki prepovedanega halona, v katerem se uporabljata predvsem dva plina: starejši FM-200 in novejši Novec 1230. Slednji nima toplogrednega učinka, FM-200 pa minimalnega
  • Sistem s peno se uporablja predvsem v posebnih okoljih, denimo velikih skladiščih za naftne derivate. Deluje z vodo, ki se ji na izstopni šobi primeša penilo, da se napravi gosta pena, ki obda območje požara z debelim ovojem in prepreči dostop kisika do ognja.

Samozadostni sistemi (šprinklerji) so na žalost počasni. Zato sodobni javljalniki dima lahko z veliko zanesljivostjo in praktično brez lažnih alarmov odkrijejo že majhne koncentracije dima v začetni fazi požara in sprožijo alarm.

Povpraševanje po tehničnih sistemih

Izbira zaščite:

5 + 5 =